Pretekla življenja: Raziskani navdih Celine Song

Zabava

Zaplet oddaje A24 'Pretekla življenja' se osredotoča na Noro in Hae Sunga, ki se po dolgi ločitvi znova srečata. Ljubica iz otroštva, ki sta vse življenje skupaj preživela v Seulu, sta bila razdvojena, ko je Nora z družino emigrirala v Kanado. Dvanajst let pozneje se ponovno povežeta na družbenih omrežjih, a se tudi oddaljita. Dvanajst let kasneje se jima poti ponovno prekrižata, a tokrat osebno. Ko se pogovarjata o ljubezni in življenju, se zavedata, kako različna sta njuna življenja.

Film, ki je romantična drama in ga je režirala Celine Song, je precej bolj subtilen od drugih v kategoriji, še posebej tistih, ki poudarjajo ponovno srečanje nekdanjih ljubimcev. Teme, kot so prva ljubezen, priseljevanje, usoda in odločitve, so primeri tem, ki so v Songovem filmu realistično prikazane. Občinstvo se lahko tako poveže s filmom, tudi če se v resnici ne poistoveti s protagonistom. Lahko bi se vprašali, ali ima Song osebno povezavo s filmom glede na to, kako zaseben in pristen se zdi. Raziskujmo.

Ali pretekla življenja temeljijo na življenju Celine Song?

Song je dobil navdih, da je napisal 'Past Lives' po dogodku iz resničnega življenja, ki je prikazan v filmu. Ko je začela pisati film, je vključila nekaj stvari, ki niso imele nobene zveze z njenim življenjem, in se ga lotila z objektivne perspektive. »Ničesar nisem poskušal kopirati ali podvajati. Omenil sem ga kot priredbo, kot da bi zanj uporabil svoj izvorni material. To je izkušnja, ki 'objektivizira subjektivni občutek,' je pojasnila in pojasnila, kako jasne so meje med dejstvom in fikcijo.

'Pretekla življenja' Norin lik v veliki meri temelji na pesmi. Song se je tako kot njen glavni lik rodila v Južni Koreji in se preselila v Kanado, ko je bila stara 12 let. Tako kot Nora je tudi Song začela kariero pisateljice in živela v New Yorku, kjer je spoznala svojega bodočega moža, ki je prav tako bel kot Arthur v filmu. Ko je obiskal New York, se je Song ponovno povezala s svojo južnokorejsko ljubeznijo iz otroštva. Ko sta Song in njen mož prvič srečala moškega, se je takoj videla kot posrednica.

Njen prijatelj ni znal govoriti angleško, njen zakonec pa korejsko. Posledično je Song služil kot njihov tolmač in posrednik. »Jasno se spomnim, da sem čutil nekaj izjemnega, da je šlo skozi naju, ko sva tam sedela. S tema fantoma se lahko resnično pogovarjava in imava poseben odnos, ker nobeden od njiju zame ne more storiti ničesar, kar lahko drugi. Moj prijatelj iz otroštva me kot odraslo osebo le površno pozna. Moj mož me pozna kot odraslo osebo, vendar se ne zaveda otroka-mene.

Videla je tudi, da so drugi gostje strmeli vanje in se spraševali, ali razmišljajo o razmerju med njimi tremi. Slišimo dve nepovezani osebi, ki razpravljata o Nori, Arthurju in Hae Sungu v uvodnem prizoru filma in ugibata o tem, kdo je s kom v sorodu. Oh, nimaš pojma, naj ti povem ... to je bila prva misel, je rekel Song.

Čeprav se je zgodba začela s tem na videz majhnim dogodkom v njenem življenju, je hitro prerasla in se razvila v premislek o možnostih. Premišljevala je o tem, kaj pomeni izbrati eno stvar in zavračati drugo skozi odnos s Hae Sungom in Noro. Razpravljala je tudi o odnosu, ki ga ima oseba z državo svojega rojstva, in o tem, kako lahko čas in razdalja vplivata na to.

Song je sprva napisal scenarij v korejščini, z angleškim prevodom vsakega dialoga, saj je izbira jezika ključna sestavina zgodbe. Ohranila je razmik med svojimi nastopajočimi, da bi bila akcija videti bolj pristna. Igralca, ki igrata Hae Sung in Arthurja, Teo Yoo in John Magaro, sta bila ločena, dokler nista posnela prizora, v katerem njuna lika prvič komunicirata. Podobno kot se Yoo in Greta Lee (Nora) nista smeli dotikati v resničnem življenju, dokler tega nista storila njuna lika v filmu Song. Kljub poznavanju, ki je izhajalo iz medsebojnega poznavanja, se nista nikoli niti rokovala ali objemala, da bi bil scenarij v filmu bolj 'otipljiv'.

Temelj zgodbe za Song je bila povezava z 12 let staro različico, ki jo je pustila za seboj, ko je emigrirala v Kanado, kljub vsemu nemiru zaradi nesrečne ljubezni in hrepenenja likov drug do drugega. Njena subjektivna izkušnja je bila v filmu prikazana skozi objektivno optiko. Ko gre za to, da sem priseljenec, da sem zapustil lokacijo in da grem naprej od različice sebe, ki je bila prisotna prej, sem želel »[prikazati], kako je bilo živeti kot jaz. Čutil sem povezavo s tem, kako se me je moj prijatelj iz otroštva spomnil, ko sem bil star 12 let. Kontrast je pritegnil mojo pozornost. Čeprav drobne deklice ni več med nami, bo vedno del vas, pravi Song. Pretekla življenja so napol avtobiografska pripoved, ki kljub temu, da se bolj nagiba k fikciji, posega po nekaterih povsem pristnih občutkih.